Pogosta vprašanja

Vizum je dovoljenje, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev, vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom, ali s katerim se mu omogoči tranzit preko državnega ozemlja, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje.

Vizum tujcu ne daje pravice zaposlitve ali dela.

• Letališki tranzitni vizum (vizum A).
• Vizum za kratkoročno bivanje (vizum C).
• Vizum za dolgoročno bivanje (vizum D).

Tujec mora v prošnji navesti namen svojega prihoda v državo, priložiti veljavno potno listino, v katero se lahko pritrdi vizum in po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in pogoje svojega obiska.

Tujec, ki želi v Republiki Sloveniji prebivati dalj časa, kot je to mogoče na podlagi vizuma, ali ki želi vstopiti in prebivati v Republiki Sloveniji iz drugačnih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma, mora imeti dovoljenje za prebivanje.

Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas.

• Dovoljenje za začasno prebivanje.
• Dovoljenje za stalno prebivanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za določen namen in za določen čas.

Dovoljenje za stalno prebivanje se izda brez omejitev glede trajanja in namena bivanja v Republiki Sloveniji.

Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, oziroma mu mora biti preživljanje kako drugače zagotovljeno, mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji.

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda tujcu, ki namerava v Republiki Sloveniji prebivati iz naslednjih namenov:

• Zaposlitve ali dela.
• Združitve družine.
• Študija, izobraževanja, specializacije ali strokovnega izpopolnjevanja ter praktičnega usposabljanja, sodelovanja oziroma udeležbe v programih mednarodnih izmenjav prostovoljcev in v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja.
• Drugih upravičenih in z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji utemeljenih razlogov ali zaradi interesa Republike Slovenije.

Dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji se izda tudi:

• Tujcem, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije.
• Tujcem slovenskega rodu do četrtega kolena v ravni vrsti.
• Otrokom tujcev, rojenih v Republiki Sloveniji.
• Žrtvam trgovine z ljudmi.
• Žrtvam nezakonitega zaposlovanja.
• Tujcem, ki jim je bilo v Republiki Sloveniji dovoljeno zadrževanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja, vendar najdlje za eno leto, če zakon ne določa drugače. Tujec lahko prebiva v Republiki Sloveniji do poteka roka veljavnosti izdanega dovoljenja samo v skladu z namenom, zaradi katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če Zakon o tujcih določa drugače.

Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ali izpolnjuje pogoje, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi Republike Slovenije.

Tujci, ki so kot študenti sprejeti na študij, druge oblike izobraževanja, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, praktično usposabljanje ali bo sodeloval v mednarodni študijski izmenjavi v ustreznih izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji ali bo sodeloval v izobraževalnih programih izmenjav prostovoljcev ali v drugih programih, ki ne sodijo v sistem formalnega izobraževanja in izpolnjuje ostale pogoje za izdajo dovoljenja po Zakonu o tujcih, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje. Izda  se za čas študija, izobraževanja, specializacije oziroma strokovnega izpopolnjevanja, vendar ne dlje od enega leta. 

Dovoljenje za začasno prebivanje se tujcu izda in podaljšuje zaradi opravljanja sezonskega dela za čas veljavnosti delovnega dovoljenja, pri čemer skupno trajanje dovoljenj za prebivanje ne sme preseči šest mesecev, oziroma v izjemnih primerih, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, sedem mesecev v koledarskem letu.

Dnevnim delovnim migrantom se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za dnevne delovne migrante.

Dovoljenje za začasno prebivanje za dnevne delovne migrante se izda za dobo dveh let, če izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela in dokažejo, da so dnevni delovni migranti.

Tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, se ob pogojih in v skladu z Zakonom o tujcih prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, ki so tujci. Brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja lahko združuje ožje družinske člane tujec, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, in tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlogi mnenja pristojnega ministrstva.

Za ožje družinske člane tujca se po Zakonu o tujcih štejejo

• Zakonec.
• Mladoletni neporočeni otroci tujca.
• Mladoletni neporočeni otroci zakonca.
• Starši mladoletnega tujca.
• Polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, katere je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati.

Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ni razlogov za njegovo zavrnitev iz 43. člena zakona ter izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom.

Tujcu, ki je slovenskega rodu ali tujcu, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije ter ožjim družinskim članom slovenskih državljanov ali tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

Tujci, ki niso državljani EU in želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve. Enotno dovoljenje združuje in nadomešča dovoljenje za prebivanje in delovno dovoljenje. Tujci iz tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, tako ne potrebujejo več dveh različnih dovoljenj.

Državljani Srbije in BIH dovoljenje za prebivanje in delo pridobivajo na podlagi bilateralnega sporazuma, kar pomeni, da ločeno v dveh postopkih pridobijo najprej dovoljenje za delo preko Zavoda za zaposlovanje RS in nato dovoljenje za prebivanje preko Upravne enote. Vsi ostali državljani tretjih držav pridobivajo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v enotnem postopku preko Upravne enote. Pogoj za izdajo soglasja s strani Zavoda za zaposlovanje RS je, da delodajalec dokaže, da aktivno posluje.

Slovensko državljanstvo lahko posameznik pridobi z naturalizacijo, pri čemer mora izpolnjevati pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji določeno obdobje ter druge zakonsko določene pogoje:

• Najmanj deset let živi v Sloveniji, od tega neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje.
• Je že najmanj tri leta poročen s slovenskim državljanom in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje.
• Je izgubil slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj šest mesecev pred vložitvijo prošnje.
• Je slovenski izseljenec ali njegov potomec do četrtega kolena v ravni črti in dejansko živi v Sloveniji vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje.
• Je brez državljanstva in kot apatrid dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje.
• Ima priznan status begunca in dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno pet let pred vložitvijo prošnje.
• Je v Sloveniji obiskoval in uspešno zaključil najmanj visokošolski študij in dejansko živi v Sloveniji najmanj sedem let, od tega neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje.
• Je rojen in dejansko živi v Republiki Sloveniji od rojstva.
• Je mladoleten, živi v Sloveniji in starša, ki sta pridobila državljanstvo Republike Slovenije, zanj vložita zahtevo za pridobitev slovenskega državljanstva.